Slovenski tisk

Iščemo nove sodelavce

Intervju: Breen McInerney, Microsoft
Delo, maj 2002
Avtor: Boštjan Okorn

Največji strošek so prevajalci

V bližini Dublina je Microsoft že leta 1985 odprl svojo podružnico – danes je v njej zaposlenih 1500 ljudi, ki logistično skrbijo za vso Evropo. Med drugim na vzhodni obali Irske nastajajo tudi lokalizirane različice programske opreme. V skupini, ki skrbi za prevod operacijskega sistema windows v slovenščino, je tudi Breen McInerney, programski vodja oddelka za programske osnove. Z njim smo se pogovarjali o tehničnih, žal pa manj o komercialnih značilnostih posla. Te so pač v rokah drugih.

Ali govorite slovensko?
Ne.
Pa vendar vaša skupina skrbi tudi za prevode v slovenščino?
Ja, res je, vendar je treba vedeti, da skrbimo predvsem za tehnično izvedbo prevedenega izdelka. V celotnem procesu namreč nastopa vrsta partnerjev, mi smo le eden od členov.
Ali so prevajalci pri vas, na Irskem?
Ne, načeloma vedno sodelujemo z ljudmi, katerih materni jezik je tisti, v katerega prevajamo, in delujejo v domači državi. Na Irskem je le nekdo, ki poskrbi, da so izrazi enako prevedeni v različnih programskih izdelkih.
Koliko ljudi sodeluje pri prevajanju?
Odvisno od faze projekta. V začetku je največ tistih, ki skrbijo za pravilno terminologijo, kasneje so tu spet drugi, ki nadzorujejo, da med razvojem programske opreme ne nastanejo napake pri posameznih izrazih, na koncu pride na vrsto preskušanje prevedenega programa in kakovosti prevoda. V vsaki od teh faz ponavadi sodeluje pet do deset ljudi, skupaj jih je 20 do 30.
Najbrž nekateri sodelujejo pri prevodih v različne jezike?
Seveda, vsaj polovica jih skrbi za vrsto različnih jezikov, saj nekatera dela ne zahtevajo nujno poznavanja posameznega jezika. Tako tudi sam kot programski menedžer sodelujem pri prevodih v več kot 20 jezikov, tudi v slovenščino.
Kako pa potem lahko preskušate, če ne poznate jezika?
V temelju je moja naloga predvsem preskušanje funkcionalnosti. Preveriti moram, denimo, ali pravilno delujejo vse povezave in bližnjice. V lokaliziranih izdelkih namreč poskrbimo, da je funkcionalnost povsem enaka kot pri osnovni različici. Pri preverjanju uporabniškega vmesnika pa seveda sodelujejo slovenskogovoreči preskuševalci.
Iz Slovenije?
Odvisno od tega, kje se preskuša. Konkretno za windows xp so bili preskusi opravljeni kar v Dublinu.
Zakaj so poslovenjeni izdelki na voljo pozneje kot programska oprema za velike jezike?
Običajno se prilagajanje začne že pred izdajo angleške različice, saj gre za veliko delo, povezano s številnimi besedami in besednimi zvezami, za katere je treba poskrbeti. Pri windows xp je bilo treba prevesti približno milijon besed. Kako hitro se delo opravlja in predvsem kako velika ekipa pri njem sodeluje, je odvisno od velikosti trga. Slovenija je najmanjši trg, za katerega prevajamo operacijski sistem. Povedati pa je treba, da so kakovost prevoda, funkcionalnost izdelka, način preverjanja in podobno v vseh jezikih popolnoma enaki.
Ali lahko uporabnik slovenskih programov pričakuje kakšne težave, če jih poganja pod operacijskim sistemom v drugem jeziku?
Na splošno težav ne bi smelo biti, vendar ne moremo 100-odstotno jamčiti za izdelke drugih programskih hiš. Pri Microsoftu poskrbimo za preskušanje nekaterih tipičnih kombinacij – denimo slovenski office na angleških windowsih, ne pa na finskih windowsih. Osredotočimo se torej predvsem na kombinacije, ki so v določenem okolju najbolj verjetne.
Glede na to, da je osnova operacijskega sistema windows xp enaka za domačo in profesionalno različico, koliko dela bi bilo treba, da bi Slovenci dobili prevedeno še različico za domačo uporabo?
Domača različica je podrazličica profesionalne. Da je bila prevedena le profesionalna, je zgolj trženjska odločitev. Enaka osnova, o kateri govorite, pa je dobrodošla predvsem za dodatne servisne nadgradnje, ki so bile do zdaj na voljo le v angleščini, medtem ko je bilo za prevode treba čakati. Z namestitvijo angleške nadgradnje zdaj uporabnik ne izgubi uporabniškega vmesnika v svojem jeziku.
Kakšna je razlika v stroških med osnovnim angleškim izdelkom in njegovim prevodom?
Uf, velika, samo pomislite na velikansko množico razvijalcev, ki skrbijo za programsko kodo. Prevajanje je le spreminjanje vidne površine nečesa zelo globokega.
Ali ste lahko bolj konkretni? Kako različna je, denimo, cena prevodov v različne jezike?
Razlika nastane predvsem zaradi plačila prevajalcem. Če je življenje, denimo, na Japonskem dvakrat dražje kot na Češkem, je nekako jasno, da bo tudi lokalizacija japonskega izdelka približno dvakrat dražja.
Kako izbirate prevajalce?
Preden se odločimo zanje, morajo opraviti poseben prevajalski test. Izkazati se morajo ne samo v poznavanju jezika, ampak tudi tehnike in tehnologije. Če nekdo dobro obvlada oba jezika, še ne pomeni, da bo avtomatično izbran. Tudi pozneje imamo vgrajenih vrsto varovalk, ki preprečijo, da bi se v končnem izdelku iz takšnega ali drugačnega razloga pojavil slab prevod.
Ali lokalizirane izdelke preskušate tudi z lokaliziranimi računalniki?
Že v osnovi vedno sestavimo seznam združljivosti s strojno opremo. Poleg tega skupaj z lokalnimi podružnicami poskušamo ugotoviti, ali je v določeni državi kakšna posebnost, ki bi ji morali deloma prilagoditi funkcionalnost. Manjša težava je dejstvo, da bi z lokalnim prevodom preveč zamujali, če bi testirali šele prevedeno programsko opremo. Zato z domačimi izdelovalci strojne opreme preskušamo že osnovni izdelek, saj je, kot sem že omenil, funkcionalnost enaka.
Ali z lokalizacijo lahko »rodite« še kakšnega hrošča?
Zelo zelo redko bi lahko nastala kakšna težava v funkcionalnosti prevedenega izdelka, ki je prej ne bi poznali. Seveda se mimogrede pojavi tudi kakšen nespreten prevod, morda nedelujoča bližnjica ali kaj podobnega, kar ne moti delovanja sistema, a vpliva na splošno kakovost prevedenega izdelka. Je pa res še nekaj: ker prevedene različice pridejo na trg nekoliko pozneje, lahko v njih odpravimo začetne težave osnovnih različic.

Kako smo prevajali Okna XP
PC & mediji, april 2002
Avtor: Janez Orel

Lokalizacija Microsoftovih izdelkov v slovenščino ima že kar lepo zgodovino. Začela se je davnega leta 1994 s programom Microsoft Word 6, ko je bil projekt zaupan skupini, danes združeni v podjetju Iolar, d. o. o. Kot zanimivost omenimo, da je bil Word 6 na voljo na devetih 3,5-palčnih disketah. Iolar je uspešno lokaliziral tudi vse naslednje Microsoftove poslovenjene izdelke: Office 95, Office 97, Office 2000, Office XP, Windows 95, Windows 98, Windows 98 SE in Windows ME, vključno z zadnjim, Windows XP. več ...

Microsoftova nova oblačila
Moj Mikro, julij/avgust 2001
Avtor: Blaž Papež

Nova različica Microsoftove pisarne prinaša, vsaj za slovenski trg, kar nekaj novosti. Pri Microsoftu so se namreč odločili, da bodo prevedli tudi aplikaciji, ki doslej nista bili poslovenjeni. Govorim seveda o PowerPointu in Accessu. Prevedene so vse predloge za obe aplikaciji, kar bo za uporabnike še posebej dobrodošlo. Največje razočaranje pa sem doživel, ko sem pregledoval nekoč slovenski Word. Zakaj nekoč slovenski? Aplikacija je sicer prevedena, a ni mi jasno, po kakšni logiki so se pri Microsoftu odločili za angleške predloge in angleški, nekoč že prevedeni urejevalnik formul. Če boste nadgrajevali, vam svetujem, da si shranite predloge iz različice 2000.

Slovenski Office XP naj bi izšel kar v več različicah, tako da bodo na voljo Professional Enterprise, Professional Retail in SBE.

Nova slovenska Okna
Monitor, oktober 1998
Avtor: Simon Ručigaj

Prevajalci so imeli tokrat nedvomno veliko lažje delo, saj so morali zgolj sestaviti besedišči slovenskih različic Windows 95 in Internet Explorer 4.01. Posloveniti so morali le tisti del, ki je bil prej sestavina paketa Microsoft Plus! 95 ter nekaj novih sistemskih orodij, in na novo pripraviti sistem pomoči, ki je pri Windows 98 veliko preglednejši in uporabnejši. Besedišče še vedno vsebuje enake nepravilnosti, ki sicer nikogar ne ovirajo pri delu, vendar bodejo v oči. Neustreznih prevodov in jezikovnih nerodnosti iz slovenskega Windows 95 pri Microsoftu Slovenija niso odpravili, vendar tudi novih niso dodali prav veliko. ...

... Tudi na prvi pogled se slovenski Windows 98 od prejšnje generacije ne razlikuje veliko. Okna se še vedno imenujejo Windows, Active Desktop je pač to, kar je, čeprav bi lahko našli lepši izraz ("odzivno namizje"). Še najbolj pa bode v oči neskladnost med imenovanjem slovenskega Explorerja, ki se imenuje "Raziskovalec", in Internet Explorerja, ki nima slovenskega imena in ga menda tudi ne bo dobil. V prevodih se tu in tam spotaknemo še ob katero tujko, ki bi jo res že lahko zamenjala lepša, domača beseda - "konsistenca" bi denimo, lahko bila tudi skladnost, "dvoklik" pa naj bi bil sicer slovenski, vendar je nemogoče zveneč izraz.

Novemu slovenskemu Windows 98 je tu in tam videti, kakor da se prevajalci niso mogli odločiti o načinu izražanja -- v meniju "Start" so "Log Off" prevedli z "Odjavi", angleški "Shut Down" pa je preveden kot "Zaustavitev sistema". Veliko nas je mnenja, da je "Shut down" ukaz in ne ime namiznega predmeta, in naj bo torej v meniju "Start" zapisano "Zaustavi sistem". Izraz "Ločljivost namizja" bi zagotovo zvenel lepše od izraza "zaslonsko področje", ko gre za nastavitev ločljivosti grafičnega vmesnika, "Avdio kodeki" bi bili veliko bolj slovenski, če bi se imenovali "zvočni kodeki", "Čarovnik pripomočkov za invalide" pa bi bil bolj prijazen kot "Pomočnik za invalide". Če bi bili dlakocepski, bi lahko rekli tudi, da oken ne "minimiramo", ampak "pomanjšamo", da jih tudi ne "maksimiramo", ampak "povečamo", da elektronska sporočila (in sploh vse, kar je v računalniku programskega) niso "velika", ampak "dolga", in da jih lahko kvečjemu "prekopiramo", kajti če bi jih "kopirali", bi to počeli vse življenje. Pardon, ne mi, ampak računalnik.

V družbi pomembnih
Moj mikro, julij/avgust 1998
Avtor članka: Peter Ščurk

Po uspehu slovenske različice zbirke Microsoft Office se je lokalizacije svojega najuspešnejšega programskega izdelka Lotus Notes lotil tudi Lotus Slovenija, ki deluje pod okriljem IBM-a. ...

... Uporabniški del (odjemalec Lotus Notes) je v celoti preveden, prevod pa je zelo dober. V preskusni različici vsebuje še nekaj pomanjkljivosti, ki bodo v končni verjetno že odpravljene. Zaenkrat tudi še ni prevedena pomoč. Nekaj napak sem npr. našel v pregledu Osnutki, kamor se shranjujejo nedokončana sporočila. ...

... Zato pa me je toliko bolj razveselilo to, da sem v prevodu našel večino predlog v slovenščini.

Slovenski Outlook
Monitor, december 1997
Avtor: Krištof-Oštir Sedej

... Microsoftovemu prevajalskemu moštvu se izkušnje pri slovenjenju programov že krepko poznajo. Prevod Outlooka je -- tako kakor prevodi Worda, Excela in Vpenjalnika -- narejen dobro, predvsem pa razumljivo in z dovolj posluha za jezik. To pa seveda še ne pomeni, da bi dela ne mogli postoriti bolje! Namesto lepega slovenskega imenika, na primer, so raje uporabili adresar (ki ga ne pozna niti njihov lastni črkovalnik), podpis na koncu elektronskega sporočila so poimenovali samopodpis in podobno. Tu in tam zbodejo v oči take spake, kot je "sporočila poslana od pošiljatelja". ...

Najboljši na Infosu '97 je slovenski MS Office
Delo, november 1997
Avtor: Boštjan Okorn

... Zadnja ocenjevalna skupina je obsegala programsko opremo, zmagal pa je Microsoftov paket MS Office 97 v slovenščini. Po mnenju monitorjevcev je ta pisarniška zbirka programov z dobrim prevodom še pridobila na kakovosti in uporabnosti. Finalista v tej skupini sta Borland JBuilder in Oracle Web Developer Suite. Zmagovalec med programi, torej slovenska različica paketa Microsoft Office 97, je postal tudi zmagovalec letošnjega Infosa.

Dan, ko se je zgodil Office
Moj mikro, junij 1997

V prostorih ljubljanskega Smelta je slovenski Microsoft 15. maja predstavil slovensko različico zbirke pisarniških programov -- Microsoft Office 97. Slovenska različica je izšla že štiri mesece po izvirni ameriški, kar je dva meseca pred predvidenim rokom. ...

Na gostiji po predstavitvi je bilo temnega laškega piva, Guinnessa in slanih prest dovolj za vse. Navdušenja ni skrival niti direktor podjetja Skupina Atlantis, ki je "krivo" za slovenjenje Officea 97.

Slovenska pisarna
Monitor, februar 1996
Avtor: Nikolaj Pečenko

... Uporabniki slovenskih Oken 95 se bodo med prevedenimi ukazi in meniji hitro znašli, drugi pa tudi ne bodo imeli pretiranih težav. Začetniki, ki se z računalnikom srečujejo prvič, bodo sploh navdušeni, saj jih čaka precej lažje delo, kakor so ga imeli začetniki nekdaj. Pri nas se na slovenščino odlično spoznamo skoraj vsi in marsikdo bo imel zaradi tega mnogo pripomb na prevod. Resnici na ljubo moram priznati, da se tudi meni zdi, da bi se marsikaj dalo prevesti bolj razumljivo ali lepše. Vendar tu najbrž ni pravo mesto za naštevanje, da bi bila listina lepša od dokumenta, prepiši bolje od kopiraj, povečava bolje od zoom, slika lepša od grafike ...

... Končni vtis je kljub nekaterim pomanjkljivostim presenetljivo dober. Morda zato, ker sem pričakoval hujše napake in večje težave pri uporabi. Za vse, ki uspešno uporabljajo angleško različico, prehod na slovensko ni nujen, je pa vsaj zaradi slovenskega črkovalnika koristen. Za vse, ki se z angleško različico zaradi jezika vedno sproti brezuspešno spopadajo, pa bo slovenski prevod nekaj najlepšega, kar se je zgodilo v računalništvu od Eniaca dalje.

Podoknica s pompardonom
Moj Mikro, februar 1995
Avtor: Aljoša Vrečar

Meniji v Wordu 6.o so prevedeni ustrezno. Toda, ko sem se spustil samo za korak v globino, je v milo podoknico prvič zarezal gromki pompardon.

Slovenščina je tako muhasta, da se samostalniki sklanjajo. Ne moremo slikati s čopič ali tipkati z računalnik ali programirati z Word. Ne moremo biti Word uporabnik. Microsoft izdelek je natančno tak kot Micka Janez. Skratka, Microsoft izdelek je Microsoftov izdelek in Micka Janez je Mickin Janez. Je pa tak novorek nalezljiv. Tudi sam sem v njem napisal odsek kmečke povesti:

Iskri vranec je dvoskočil bistri potoček. »Janez«, je sramežljivo enohlipnila Micka, ko je ljubezen parček na mogočnem konj hrbtu stresla. »Micka, Micka, Micka!!!« je možato trivrsknil Janez. Prav nad njima se je vihar oblak štirirazklal ter okopal ju je luna soj. Vleklo ju je korak-za-korakom naprej, tja, kjer se je imela izpolniti njuna srca dvoželja. Samo še stokopitljaj ter zagledala sta luč v planina domu.

Janez je izvršil vleci-in-spusti odpiranje dvovrat ter s pomočjo oči predpregledal, kdo se nahaja v celotni gostilna sobi. Preveriti je moral, da se za stari hladilo skrinji, ki sta hlinili točipult, ni vrnila nazaj ljubosumna ciganka Hameralda. Potem je posadil Micko za prvo tukaj je še prostor mizo in prisedel na kot se spodobi razmak. Prihitela je oskrbnica. »Govedo juha, Kranj klobasa, zelje ter oblice krompir. Dvoporcijo!« je naročil Janez. »Za začetek pol merlot steklenice ter pivo vrč.« Stopil je h glasba skrinji ter desetžetonil njuno pesem:

»Nocoj se nahajam s teboj,
oj, Micka Janez, boš moj?«

Začela sta z jedenjem, nadaljevala sta z jedenjem ter končala sta z jedenjem. Medtem ko so mehki harmonika akordi določeno število krat referenili, je zunaj petblisknilo in petzagrmelo.

Njiju to ni motilo, dvonosila sta se v mirju. Potem je Janez pomignil oskrbnici ter odločno del:

»Do you have a room?«

Tisto noč sta Janez in Micka prvič začela s povleci-in-spusti slačenjem. »Vem, da nisi podri-in-pobegni voznik,« je šepnila. »Zdaj sva v bog očeh zaroka človeka.« Pred zoro svitom sta se sedemljubila. Ko sta vstala, se je mladi mož tritrknil po prsih. Samo zanju ter za prevajalce Worda je zajodlal:

»Me Yanez, you Mitzka!«

Tako je govoril zadnji Slovenec.

Slovenski Word 6.0
Win.ini, januar 1995
Avtor: Davor Bonačič

Word 6.0, verjetno v Sloveniji največ uporabljani urejevalnik besedil v Windowsovem okolju je Microsoft kot prvi svoj program poslovenil. Da bi radovednim bralcem še vroče s peči predstavili, kaj prinaša prva slovenska Wordova različica, ki se je v času pisanja članka še mrzlično »tiskala« na Irskem, da bi jo slovenskim uporabnikom lahko še pravi čas prinesel Božiček, smo pri domačih distributerjih Microsoftove programske opreme poprosili za zadnjo dosegljivo delovno verzijo še neizdanega programa.

Kar precej jasno mi je bilo, s kakšnimi težavami so se morali spopadati prevajalci. Komur ni kaj prav, naj si poskusi prevesti besede sam! Prevajalci, za katere lahko izdam, da so računalniški in ne jezikoslovni strokovnjaki, so se odločili za podobne težko prevedljive izraze v sodelovanju z uporabniki, za pripombe pa so prosili tudi slovenske računalniške revije.

Pri družbi Atlantis, ki je prevzela nalogo prevesti Word, so najmanj trije ljudje ves letošnji avgust sestavljali besednjak. Rezultat njihove zagnanosti je, da je mogoče Microsoftova besedila za takole pionirsko delo skoraj neverjetno tekoče in razumljivo brati. Vse priznanje, da se dečki, čeprav bodo za to verjetno od njih »kregani«, niso poskušali bojazljivo skriti za strokovnimi mnenji jezikoslovcev.

Zadnjič posodobljeno: 22. maj 2002